logo450

Na naši spletni strani uporabljamo piškotke, saj ti omogočajo boljše in pravilnejše delovanje. Zaradi EU zakonodaje, vas moramo vprašati za soglasje. Prosimo vas, da sprejmete uporabo piškotkov in si s tem omogočite pravilen prikaz naše spletne strani. Piškotke uporabljajo vse spletne strani.

Za uporabo naše spletne strani se morate strinjati s pogoji Zasebnosti.

Odgovori na pogosta vprašanja o covidu-19 in cepivih

 

Verzija 1, 23.11.2021

 

To je zbirka doslej znanih dejstev in raziskav o bolezni covid-19, cepivih in njihovih u?inkih, s katero elimo pomagati pri iskanju odgovorov vsem, ki potrebujete preverjene in z znanstvenimi spoznanji potrjene informacije. Odgovore smo eleli napisati ?im bolj razumljivo tudi za nestrokovnjake, zato nismo vklju?ili znanstvenih referenc, ?eprav so odgovori dobro podprti s kredibilnimi znanstvenimi informacijami. Glede virusa, bolezni in delovanja cepiv se znanstvena spoznanja s?asoma izpopolnjujejo in zdaj vemo veliko ve? kot pred slabima dvema letoma.

Zbirko bomo sproti in po potrebi dopolnjevali v skladu z novimi spoznanji in vprašanji. Odgovore na zastavljena vprašanja lahko delite z drugimi in na drubenih omrejih.

 

Odgovori na pogoste pomisleke in vprašanja glede covida-19 in cepljenja:

 

  1. Ali covid-19 res ne obstaja in ali virusa res niso nikoli izolirali?

     

  2. Ali je covid-19 nevarnejši od obi?ajne gripe?

  3. Ali je covid-19 za otroke in mladostnike nevarna bolezen?

  4. Ali otroci res ne morejo biti superprenašalci virusa?

  5. Ali maske zaš?itijo in ali je njihovo nošenje škodljivo? Ali maske lahko filtrirajo tako majhne delce, kot so virusi?

  6. Je sestava cepiva znana ali je poslovna skrivnost?

  7. Ali cepiva res vsebujejo ?ipe, s katerimi nam sledijo ali nas kontrolirajo? Ali cepiva vsebujejo grafen oksid? So cepiva magnetna?

  8. Ali so cepiva mRNK in vektorska cepiva še vedno v tretji fazi klini?nih raziskav in morebitnih srednjero?nih in dolgoro?nih zapletov po cepljenju še ne poznamo?

  9. So bile študije genotoksi?nosti in kancerogenosti opravljene kljub navajanju potencialno rakotvorne snovi v cepivu mRNK?

  10. Ali gre pri tehnologiji mRNK in vektorskih cepiv za gensko terapijo in prvo masovno izvajanje takšne terapije v zgodovini ?loveštva, ki nikoli doslej ni bila odobrena v preventivne namene niti za manjše število ljudi, kaj šele za masovno uporabo?

  11. Ali bodo cepiva spremenila moj genom?

  12. Ali so cepiva na osnovi tehnologije mRNK res prava cepiva?

  13. Imajo odobrena cepiva na covid-19 le pogojno dovoljenje za promet?

  14. Ali proizvajalci cepiv mRNK in vektorskih cepiv nosijo kazensko in odškodninsko odgovornost za mone zaplete po cepljenju, ki imajo za posledico smrt ali trajne poškodbe? Ali nosita drava in zdravstveni sistem odgovornost za potencialne zaplete po cepljenju, ki imajo za posledico smrt ali trajne poškodbe?

  15. Ali število prijav smrti in hudih neelenih u?inkov po cepljenju s cepivi mRNK in vektorskimi cepivi naraš?a?

  16. Ali so cepiva proti covidu-19 pri prepre?evanju okub in prenosa bolezni dovolj u?inkovita, da lahko ustavijo epidemijo?

  17. Ali je res, da so cepljeni enako kuni kakor necepljeni?

  18. Sem zdrav in imam dober imunski sistem; ali je dobro, da se kljub temu cepim?

  19. Ali so koristi cepljenja res ve?je od posledic neelenih u?inkov?

  20. Kary Mullis, dobitnik Nobelove nagrade, izumitelj testa PCR, je menda rekel, da ta metoda ni primerna za testiranje na SARS-CoV-2. Ali to dri?

  21. Ali je protein bodice (Spike) nevaren?

  22. Kako to, da sem vseeno zbolel/a, ?eprav sem cepljen/a?

  23. Kako bo s cepljenjem proti covidu-19 v prihodnje, ga bomo morali ve?krat, vsako leto obnavljati?

  24. Covid sem e prebolel/a. Zakaj bi se cepil/a?

  25. Sem nose?a/na?rtujem nose?nost ali dojim. Naj se cepim proti covidu-19?

  1. Ali covid-19 res ne obstaja in ali virusa res niso nikoli izolirali?

     

    Z naraš?anjem števila obolelih je najbr vsakomur, ki spremlja novice ali okubo znancev, jasno, da je ta bolezen realna in se širi v populaciji. Virus SARS-CoV-2 so velikokrat neodvisno izolirali (tudi v Sloveniji), natan?no dolo?ili zaporedje njegovega genoma, virus so velikokrat analizirali z elektronskim mikroskopom (tudi v laboratorijih Medicinske fakultete v Ljubljani), dokazali so, da se virus lahko razmnouje v ?loveških celicah, ter z izoliranim virusom okuili eksperimentalne ivali in prostovoljce. Ko so raziskovalci dolo?ili zaporedje genoma, so nedvoumno dokazali, da gre za nov tip koronavirusa. S tem so izpolnjeni vsi Kochovi postulati. e od za?etka epidemije pa vemo, da veliko nevarnost predstavljajo asimptomatski prenašalci, to so ljudje, ki niti ne vedo, da so okueni, in lahko virus prenašajo na druge. Virus SARS-CoV2 okui ?loveka preko dihal in povzro?i bolezen, ki najbolj prizadene dihala pa tudi krvoilni sistem, prebavila in iv?evje. Pri nekaterih okuenih je potek bolezni blag, pri dolo?enem deleu okuenih pa je potrebno bolnišni?no zdravljenje z uporabo kisika, ki prepre?i, da bi se bolniki zadušili.

     

    nazaj na vrh

     

  2. Ali je covid-19 nevarnejši od obi?ajne gripe?

    Smrtnost zaradi covida-19 je odvisna od starosti, bolnikovih morebitnih osnovnih bolezni in kakovosti zdravstvene oskrbe in se v povpre?ju giblje od 0,5 do 2 %, pri starejših od 85 let celo preko 20 %. Smrtnost zaradi gripe je okrog desetkrat nija, to je 0,1 %. V Sloveniji je bilo do novembra 2021 ve? kot 5000 rtev covida-19, kar pomeni e doslej 0,25 % celotnega prebivalstva, vendar dobršen del ljudi še ni bil okuen oz. je zdaj zaš?iten s cepljenjem. Dele umrlih se bo s?asoma al še pove?al. Upoštevati moramo, da so preventivni ukrepi in cepljenje prepre?ili, da bi se okuba širila neovirano. ?e bi se, bi bilo rtev do zdaj e veliko ve?. Virus SARS-CoV-2 je dosti bolj prenosljiv od virusa gripe in epidemija covida-19 traja neprekinjeno e skoraj dve leti, medtem ko sezonska gripa obi?ajno traja štiri mesece. Ocenjujemo, da povzro?i virus SARS-CoV-2 najmanj desetkrat ve?jo smrtnost od sezonske gripe, dolgoro?nih posledic okube z virusom SARS-CoV-2 pa še ne poznamo. ?loveštvo se prvi? sre?uje s popolnoma novim povzro?iteljem, virusom SARS-CoV-2, zato v populaciji al ni na okubo odpornih posameznikov. To pomeni, da je prav vsak izmed nas, ko se prvi? sre?a z virusom SARS- CoV-2, zanj dovzeten. Zaradi vsega tega je število rtev zaradi covida-19 visoko.

     

    Med gripami je odslej najve? rtev terjala španska gripa, okrog 50 milijonov prebivalcev, medtem ko je v poznejših pandemijah gripe umrlo od enega do štiri milijone ljudi. Zaradi covida-19 je doslej po uradnih podatkih umrlo ve? kot pet milijonov ljudi, modelske ocene presenih smrti pa število ocenjujejo na ve? kot deset milijonov. Vsi primeri smrti zaradi covida-19 niso evidentirani, pokaejo pa se ob primerjavi smrtnosti v primerjavi s preteklimi leti. Pri?akovana ivljenjska doba se je zaradi covida-19 zmanjšala po vsem

    svetu, v Sloveniji za ve? kot eno leto. Pri številu rtev moramo imeti v mislih, da imamo danes na voljo veliko ve? sredstev, zaradi katerih je rtev take pandemije manj, kot bi jih bilo pred stotimi leti! Ne smemo pozabiti, da po preboleli okubi pri dolo?enem deleu ljudi ostanejo dolgotrajne posledice, t. i. dolgi covid.

     

    nazaj na vrh

     

  3. Ali je covid-19 za otroke in mladostnike nevarna bolezen?

     

    Dri, da otroci bolj redko zbolijo zaradi covida-19 in je pri njih najhujših zapletov in smrti relativno malo. Vendar covid-19 za otroke in mladostnike ni nenevarna bolezen. Poro?ilo Ameriške akademije za pediatrijo in Zdruenja otroških bolnišnic, objavljeno aprila 2021, kae, da jih je bilo do takrat v ZDA dokazano okuenih ve? kot 3,6 milijona. Število tedenskih hospitalizacij otrok in mladostnikov se je v ZDA od konca junija do sredine avgusta 2021 pove?alo za skoraj petkrat, kar sovpada s pove?anim kroenjem zelo prenosljive razli?ice SARS-CoV-2 delta. Stopnje hospitalizacije so bile desetkrat višje med necepljenimi kot pa med popolnoma cepljenimi mladostniki (https://www.cdc.gov/mmwr/volumes/70/wr/mm7036e2.htm). V Sloveniji je bilo do novembra 2021 hospitaliziranih ve? kot 40 otrok, nekateri s precej hudim potekom, vendar nih?e ni umrl. V ZDA je zaradi covida-19 do novembra 2021 umrlo 700 otrok, kar je uvrstilo covid-19 na deseto mesto vzroka smrti otrok. Cepivo je bilo odobreno tudi za otroke od pet do enajst let, in sicer v odmerku ene tretjine odmerka za odrasle. Pri najstnikih so ob cepljenju opazili zelo redek pojav prehodnega miokarditisa, vendar je ob okubi z virusom miokarditis klini?no teji in pogostejši. Po podatkih ameriškega CDC je po okubi z virusom otrok pod 16 let miokarditis kar tridesetkrat pogostejši kot po cepljenju. Niti en otrok ni umrl zaradi cepljenja; do za?etka novembra se jih cepilo 360.000, v prvih treh tednih novembra pa so bili v ZDA cepljeni e trije milijoni otrok, mlajših od 12 let. Ena od posledic covida-19 pri otrocih je sicer redek, vendar zelo nevaren MIS-C (ve?organski vnetni sindrom pri otrocih), ki nastopi od dva do šest tednov po okubi in je ivljenjsko ogroajo?a bolezen z okvaro krvnih il, srca in sistemskim vnetjem, ki zahteva intenzivno bolnišni?no oskrbo. V Sloveniji smo do zdaj uspešno obravnavali in zdravili e 44 takih pediatri?nih bolnikov. Trenutno je za cepljenje otrok od 5–12 let odobreno cepivo Pfizer v Kanadi in ZDA (1/3 odmerka za odrasle). Verjetnost nastanka resnih neelenih u?inkov pri otrocih od 5–12 let je izjemno majhna, desetkrat manjša od najresnejših u?inkov okube z virusom SARS-CoV-2.

     

    nazaj na vrh

     

  4. Ali otroci res ne morejo biti s uperpre naš a lci virusa ?

     

    Okueni otroci lahko z virusom okuijo druge, še posebej, ker okuba pri otrocih pogosto mine brez resnejših simptomov. Znani so dobro dokumentirani primeri, ko so otroci,

    mlajši od 12 let, okuili ve?je število sošolcev, ki so nato okuili svoje blinje. V enem primeru sta se dva otroka nalezla od o?eta, nato okubo prenesla na 23 sošolcev, preko katerih se je nato okuba razširila na ?lane druine ter krog blinjih stikov, na skupno 226 ljudi https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2021.11.05.21265712v1?s=09

     

    Število okub v Sloveniji je v zadnjem ?asu (novembra 2021) najve?je prav v skupini otrok in njihovih staršev, zato je omejevanje okub med otroki zelo pomembno. Okui se lahko vsakdo, zato okuba ne pomeni stigme, ampak je pomembno predvsem, da okubo ?im hitreje odkrijemo, da okueni ostanejo doma in okube ne širijo okrog.

     

    nazaj na vrh

     

  5. Ali maske zaš?itijo in ali je njihovo nošenje škodljivo? Ali maske lahko filtrirajo tako majhne delce, kot so virusi?

     

    Maske predstavljajo zelo pomemben element zaš?ite, saj zmanjšujejo število kapljic, ki jih okueni izlo?i v zrak, pa tudi število kapljic, ki jih vdihnemo. Z uporabo mask se zato zmanjša koli?ina virusa, ki ga vnesemo v dihala, kar pomembno vpliva na potek bolezni. Maske ne povzro?ijo zastajanja ogljikovega dioksida. Maske so morda neprijetne, niso pa škodljive. Zdravniki in drugo medicinsko osebje e desetletja neprestano uporablja maske pri dolgotrajnih operacijah, kjer je treba zagotoviti sterilnost. Prav nošenje mask je poleg higiene rok zelo verjeten vzrok za izostanek sezonske gripe v letu 2020/2021, prvi? po ve? kot desetletju. Maske zmanjšajo koli?ino virusa v kapljicah, ki jih izdihamo, in tudi koli?ino virusa, ki jo vdihnemo. Koli?ina vdihanega virusa pomembno vpliva na to, ali in kako hudo bomo zboleli. ?e je koli?ina manjša, se naše telo, sploh ?e smo cepljeni, z njo laje spopade in tako bomo laje prestali bolezen, kot bi jo brez mask, morda pa se z masko okubi celo izognemo. Zato je pomembno, da maske nosimo v ?im ve?ji meri ter da izberemo kvalitetne in dobro prilegajo?e se maske. Pomemben je tudi ?as izpostavljenosti: ni vseeno, ali smo v sobi, kjer je prisoten kuen ?lovek, 15 minut ali nekaj ur (https://elpais.com/especiales/coronavirus-covid-19/a-room-a-bar-and-a-class-how- the-coronavirus-is-spread-through-the-air/).

     

    nazaj na vrh

     

  6. Je sestava cepiva znana ali je poslovna skrivnost?

     

    Natan?na sestavina cepiv je bila podana v dokumentih za registracijo in do zapisa o sestavinah cepiva in celotnega nukleotidnega zaporedja cepiv mRNK ima dostop tudi javnost. Opis sestavin mRNK-cepiva je na kratko dostopen https://portal.ct.gov/-

    /media/Coronavirus/Community_Resources/Vaccinations/Print-Materials/Fact- Sheets/Ingredients_English.pdf in bolj podrobno

    https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/comirnaty-epar-product- information_en.pdf.

     

    nazaj na vrh

     

  7. Ali cepiva res vsebujejo ?ipe, s katerimi nam sledijo ali nas kontrolirajo? Ali cepiva vsebujejo grafen oksid? So cepiva magnetna?

    Tako majhnih ?ipov, ki bi šli ?ez tanko injekcijsko iglo, ne poznamo, poleg tega bi ?ipi morali vsebovati vir energije. Analiza cepiv v ve? neodvisnih laboratorijih z elektronskim mikroskopom je pokazala, da cepiva vsebujejo lipidne kroglice z vgrajeno molekulo RNK, tako kot je navedeno v opisu proizvajalca. Grafen oksida ni v nobenih cepivih in ga tudi niso zaznali, ?eprav bi ga lahko z elektronskim mikroskopom. Cepiva niso magnetna, kar lahko tudi sami preverite z magnetom na roki, v katero ste bili cepljeni, ter na drugi strani na o?iš?eni in osušeni koi.

    nazaj na vrh

     

  8. Ali so cepiva mRNK in vektorska cepiva še vedno v tretji fazi klini?nih raziskav in morebitnih srednjero?nih in dolgoro?nih zapletov po cepljenju še ne poznamo?

     

    Testiranje cepiv v 3. fazi se je uspešno kon?alo konec leta 2020 oz. v za?etku leta 2021 in cepiva so bila odobrena. So?asno poteka ve? klini?nih raziskav v razli?nih vrstah populacije, zdaj na primer pri otrocih in za kombinacije z drugimi cepivi. Tudi po zbranih rezultatih se nadaljuje spremljanje ljudi, ki so sodelovali v klini?nem testiranju. Poro?ilo o zaklju?ku 3. faze enega od testov cepiva Pfizer/Biontech je na primer na voljo TUKAJ.

     

    Izvaja se tudi e spremljanje u?inkov cepiva po odobritvi in širši uporabi oziroma farmakovigilanca. Zdaj v varnostne opise cepiv dodajajo tudi zapise o zelo redkih opaenih stranskih u?inkih in širitvi uporabe za druge dele populacije.

     

    Pri vseh cepivih v zgodovini je prišlo do neelenih stranskih u?inkov najpozneje v dveh mesecih po aplikaciji, zato ni razloga, da bi za ta cepiva pri?akovali druga?e, še posebej za cepiva mRNK, kjer se mRNK zelo hitro razgradi in se ne razmnouje tako kot virusna RNK. Doslej še za nobeno cepivo v vsej zgodovini razvoja ni bilo izvedenih tako obsenih klini?nih raziskav za cepiva, z ve? kot 40.000 udeleenci za vsako cepivo.

     

    nazaj na vrh

  9. So bile študije genotoksi?nosti in kancerogenosti opravljene kljub navajanju potencialno rakotvorne snovi v cepivu mRNK?‌

     

    Študije toksi?nosti so bile opravljene in priloene registraciji cepiv, prav tako so preverili, da cepiva nimajo reproduktivne toksi?nosti. Vse podrobnosti za cepivo Pfizer so na voljo na povezavi https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/comirnaty- epar-product-information_sl.pdf.

     

    Nobena od sestavin cepiva ni genotoksi?na ali kancerogena, zato takšni testi niso relevantni in jih regulatorji ne zahtevajo za cepiva. Nekateri nasprotniki cepljenja omenjajo karcinogenost acetamida, ki pa ga v cepivih ni. Je pa v cepivih 2-[(polietilen glikol)-2000]- N,N-ditetradekilacetamid, 1,2-distearoil-sn-glicero-3- fosfoholin), ki je popolnoma druga spojina, z lipidom povezan polietilenglikol, ki ga najdemo v ve? bioloških zdravilih. Priblino podobno bi bilo primerjati klor, ki je strupen plin, in klor (oz. kloridne ione) kot sestavino soli, ki jo uivamo vsak dan.

     

    nazaj na vrh

     

  10. Ali gre pri tehnologiji mRNK in vektorskih cepiv za gensko terapijo in prvo masovno izvajanje takšne terapije v zgodovini ?loveštva, ki nikoli doslej ni bila odobrena v preventivne namene niti za manjše število ljudi, kaj šele za masovno uporabo?

     

    Cepljenje s cepivi mRNK ni genska terapija. Pri genski terapiji se v celice vnese gen, da bi trajno spremenili njihove funkcije. Cepiva mRNK pa vnesejo v celice samo informacijske molekule mRNK, ki imajo druga?no sestavo kot naši geni, in samo krajši ?as, do dveh tednov, ostanejo v celicah in se nato razgradijo. Pri tem mRNA ne gre v jedro celice, ampak ostane v citoplazmi. Tudi informacija, ki jo vnesemo v celice z vektorskimi cepivi, ne obstane v celicah ve? kot nekaj tednov. Prav tako ne dri, da tehnologija mRNK in vektorskih cepiv pred pandemijo še ni bila uporabljena. Vektorsko cepivo proti eboli je bilo e prej celo odobreno za uporabo (https://www.fda.gov/vaccines- blood-biologics/ervebo ter

    https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/ervebo). Seveda pa nobenega cepiva doslej nismo uporabili v tolikšnem obsegu, saj odkar znamo pripraviti u?inkovita cepiva, še nismo imeli takšne epidemije. Cepiva mRNK so bila prvi? registrirana za covid- 19, vendar na osnovi 15-letnih predhodnih klini?nih raziskav tega tipa cepiv.

     

    nazaj na vrh

     

  11. Ali bodo cepiva spremenila moj genom?

    Nukleotidna zaporedja iz cepiv mRNK se ne vgradijo v naš genom in ga zato s cepivi ne spreminjamo. Nukleotidni zapis iz cepiv, ki se v celice dostavi v obliki maš?obnih mehur?kov, se v celicah ?loveka ohrani zelo kratek ?as, nekaj dni do najve? nekaj tednov, se ne razmnouje tako kot npr. virusna RNK in se hitro razgradi. mRNK cepiv mora biti zapakirana v maš?obnih kroglicah, da je zaš?itena pred hitro razgradnjo (še preden bi vstopila v celice). Poleg tega naš imunski sistem uni?i celice, ki bi dalj ?asa izraale virusne proteine (preko citotoksi?nih limfocitov T), kar je še dodaten varnostni dejavnik.

     

    Po drugi strani se ob okubi z virusi v naše celice vnese virusni genski zapis. Zapis nekaterih virusov se lahko celo vgradi v naš genom (npr. retrovirusi, kakršen je HIV-1), pri ve?ini virusov, kot so tudi koronavirusi ali adenovirusi (ki se uporabljajo v vektorskih cepivih), pa se virusni genom v celicah podvaja neodvisno in tvori nove virusne delce za širjenje okube, ob tem pa uni?i okueno celico.

     

    nazaj na vrh

     

  12. Ali so cepiva mRNK res prava cepiva?

     

    Cepiva so zdravilne u?inkovine, ki v našem telesu spodbudijo imunski odziv na sestavine patogenov, kot so npr. virusi, ne da bi se nam bilo treba izpostaviti nevarnosti bolezni zaradi okube. Taki opredelitvi cepiv popolnoma ustrezajo cepiva mRNK. S cepljenjem v našem telesu sproimo podoben odziv kot na okubo, vendar brez nevarnih posledic okube. Cepiva mRNK dejansko spominjajo na viruse, saj vsebujejo v maš?obno ovojnico zapakiran zapis RNK za en sam virusni protein, proti kateremu se razvije imunski odziv. RNK iz cepiv se ne more razmnoevati tako, kot se RNK iz virusov. mRNK iz cepiv ima v telesu ivljenjsko dobo le nekaj dni in v tem ?asu naše celice naredijo virusni protein, potem pa se tako RNK kot virusni protein razgradita. Po daljšem ?asu, nekaj dneh do tednih, ostane v telesu le še imunski spomin v obliki protiteles in spominskih celic.

    nazaj na vrh

     

  13. Imajo odobrena cepiva proti covidu-19 le pogojno dovoljenje za promet?

     

    Vsa cepiva, ki jih uporabljamo, imajo odobritev regulatornih agencij na osnovi zelo strogih standardov in podrobnega pregleda. Pri Evropski agenciji za zdravila (EMA) imajo cepiva pogojno odobritev, kar pa pomeni, da so cepiva prestala zelo strogo preverjanje glede varnosti in u?inkovitosti. EMA vsa nova zdravila najprej odobri za eno leto, odobritev pa se po enem letu lahko podaljša. Cepivo Pfizer/BNT ima od avgusta 2021 polno odobritev pri FDA. Dovoljenja za uporabo se dodatno vlagajo in odobravajo za dodatne razširjene indikacije cepiv, na primer za uporabo kot dodatni odmerek, za otroke ... Za vsako razširjeno indikacijo se izvede postopek za presojo varnosti in u?inkovitosti na osnovi priloenih podatkov.

    nazaj na vrh

     

  14. Ali proizvajalci cepiv mRNK in vektorskih cepiv nosijo kazensko in odškodninsko odgovornost za mone zaplete po cepljenju, ki imajo za posledico smrt ali trajno škodo? Ali nosita drava in zdravstveni sistem odgovornost za potencialne zaplete po cepljenju, ki imajo za posledico smrt ali trajno škodo?

     

    Dri, da so proizvajalci cepiv precej dobro zaš?iteni pred tobami. V ZDA je, denimo, zvezna vlada podjetjem, kot sta Pfizer in Moderna, podelila imuniteto pred odgovornostjo, ?e gre kaj nenamerno narobe z njihovimi cepivi proti covidu-19. Prav tako Ameri?ani ne morejo toiti Uprave za hrano in zdravila (FDA), ker je odobrila cepivo za uporabo v nujnih primerih, niti delodajalca, ?e predpiše cepljenje kot pogoj za zaposlitev. Je pa v ZDA vzpostavljen sklad za pomo? pri kritju izgubljenih pla? in zdravstvenih stroškov za ljudi, ki bi zaradi cepiva utrpeli trajne posledice. Toda ta sredstva naj bi izpla?ali le redko, po nekaterih podatkih je bilo odobrenih manj kot šest odstotkov vloenih zahtevkov v zadnjem desetletju.

     

    V Sloveniji zakon dolo?a, da ima oseba, katere zdravje je po obveznem cepljenju resno prizadeto, pravico do odškodnine. Zaradi drubene pomembnosti cepljenja proti covidu- 19 s koncem novembra uvajamo pravica do odškodnine tudi za zaplete po cepljenju proti covidu-19, ?eprav to cepljenje ne spada med obvezna cepljenja.

     

    nazaj na vrh

     

  15. Ali število prijav smrti in hudih neelenih u?inkov po cepljenju s cepivi mRNK in vektorskimi cepivi naraš?a?

     

    Z ve?anjem števila uporabljenih odmerkov cepiva – doslej okrog šest milijard – seveda raste število primerov neelenih u?inkov, še bolj pa pada dele števila tekih potekov in raste število ivljenj, ki so jih cepiva rešila.

     

    image

    Zaradi novih cepiv upravljavci zdravstvenih sistemov mo?no spodbujajo zdravnike in vse cepljene k prijavi zdravstvenih teav, ki nastanejo po cepljenju, saj to omogo?a hitro opaanje morebitnih nepri?akovanih neelenih u?inkov in s tem ve?jo varnost. V tujini in tudi pri nas so nastale nove spletne aplikacije, ki omogo?ajo enostavno prijavljanje. V zbirki stranskih u?inkov VAERS oziroma za Evropo EudraVigilance, ki jo nasprotniki cepljenja zelo radi navajajo, so vklju?eni nepreverjeni vnosi domnevnih neelenih u?inkov. Dejstvo, da vnos v bazo ne pomeni nujno tudi vzro?ne povezanosti, je lepo razloeno na strani https://www.adrreports.eu/en/covid19_message.html. Zaradi mnoi?nosti cepljenja proti covidu-19, ki nima primerjave v zgodovini, je število takih vnosov seveda neprimerljivo ve?je kot v preteklosti. Vendar pa ob tem vidimo, da cepiva proti covidu-19 ne povzro?ajo ve? zelo hudih neelenih u?inkov v primerjavi z

    drugimi cepivi. Med klini?nim testiranjem cepiva sta na primer med 40.000 osebami umrli dve, vendar so v kontrolni skupini (v kateri ni bil cepljen nih?e) umrli štirje ljudje, ker ljudje pa? umirajo iz najrazli?nejših razlogov, ki lahko nimajo ni? skupnega s cepljenjem.

     

    nazaj na vrh

     

  16. Ali so cepiva proti covidu-19 pri prepre?evanju okub in prenosa bolezni dovolj u?inkovita, da lahko ustavijo epidemijo?

     

    Za u?inkovito omejevanje epidemije je potrebna kombinacija cepljenja in drugih zaš?itnih ukrepov. Zanesljivi podatki jasno kaejo u?inkovitost cepiv pri prepre?evanju okube, prenosu tekega poteka bolezni in pri omejevanju epidemije. Pokazalo se je, da po ve? mesecih u?inkovitost cepiv pri prepre?evanju okub z bolj kuno razli?ico delta pade na 50 ali manj odstotkov, še vedno pa je ostala visoka zaš?ita pred tekim potekom bolezni. Dodaten odmerek cepiva je pokazal znatno izboljšanje zaš?ite tako pred okubo kot tudi pred tekim potekom bolezni (https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2021.11.15.21266341v1). Tudi zaš?ita pred ponovno okubo je v primeru razli?ice delta padla po pol leta, zato tudi prebolevnikom priporo?ajo cepljenje z enim odmerkom cepiva mRNK, po katerem so zelo dobro zaš?iteni. Tudi v Sloveniji je s cepljenjem starostnikov v domovih za ostarele potrjeno, da tretji, poivitveni odmerek bistveno zmanjša število resnih potekov bolezni ali smrti, saj je bilo najve? smrti v prvem in drugem valu, pred cepljenjem, zdaj, ko je velika ve?ina starostnikov prejela tretji odmerek, pa med njimi smrtnih primerov zaradi okube s SARS- CoV-2 virusom skorajda ni.

     

    Nobena cepiva ne zaš?itijo stoodstotno in pri tako kuni razli?ici je potrebna zelo visoka precepljenost in kombinacija z drugimi zaš?itnimi ukrepi, kot so nošenje mask, prezra?evanje notranjih prostorov in predvsem zmanjševanje števila stikov. V dravah z visoko precepljenostjo je število smrti in hospitalizacij v ?etrtem valu bistveno nije kot v prejšnjih valovih.

     

    nazaj na vrh

     

  17. Ali je res, da so cepljeni enako kuni kakor necepljeni?

     

    Cepljeni imajo manjšo monost za okubo, ?e pa e zbolijo, so kuni krajši ?as in tako okuijo manj ljudi, kar pomembno vpliva na epidemijo. Poleg tega le majhno število cepljenih potrebuje hospitalizacijo (navadno so to tisti posamezniki, ki zaradi predhodnih bolezni kljub cepljenju ne morejo razviti ustreznega imunskega odziva) in s tem zmanjšujejo breme za bolnišnice.

     

    Statisti?ne študije potrjujejo pozitiven u?inek cepljenja na zaš?ito pred boleznijo. Površen pogled na število cepljenih v bolnišnicah lahko da napa?en vtis, saj je dele cepljenih v

    bolnicah ve?ji v dravah z višjo stopnjo precepljenosti (?e bi bili v 100 odstotkih cepljeni, bi bili v bolnicah le cepljeni), poleg tega pa je treba upoštevati, da je pri starejših, ki so cepljeni v ve?jem deleu, ve?ja verjetnost za teji potek bolezni. ?e torej ne upoštevamo starostnih skupin pacientov, se napa?no zdi, da je u?inkovitost zaš?ite zaradi cepiv manjša (Simpsonov paradoks – bolj podrobno na https://medium.com/sledilnik/ko- u?inkovita-cepiva-naletijo-na-statisti?ni-paradoks-4fd9c154086e). Šele analiza po starostnih skupinah da pravilno oceno zaš?ite s cepljenjem, ki po svetu kae ve? kot desetkrat nije tveganje za hospitalizacijo.

     

    nazaj na vrh

     

  18. Sem zdrav in imam dober imunski sistem; ali je dobro, da se kljub temu cepim?

     

    Mladost in odsotnost bolezni sta obi?ajno povezana z blajim potekom bolezni, vendar še ne razumemo dobro, kateri dejavniki vplivajo na potek bolezni. Obstajajo dedni dejavniki (npr. zmanjšan interferonski 1 odziv), ki povzro?ijo teji potek bolezni tudi pri mlajših, in zanje posameznik ne ve in tudi na osnovi svojega dosedanjega zdravstvenega stanja ne more sklepati, da jih ima. Veliko mladih in zdravih ljudi, tudi športnikov, je al prav tako zbolelo in so potrebovali kisik. Poznamo pa tudi ve? dejavnikov tveganja, ki pove?ujejo verjetnost tejega poteka bolezni in jih pri sebi lahko ocenimo – starost, debelost, sladkorna bolezen, imunske pomanjkljivosti, bolezni dihal, rak. Cepljenje znatno pove?a zaš?ito pred okubo in tejim potekom bolezni za vse, ?eprav imajo zaradi ve?je ogroenosti tudi cepljeni starejši ljudje monost tejega poteka bolezni kot pa mlajši. Cepljen 75-letnik ima podobno verjetnost tejega poteka bolezni kot necepljen 50-letnik. Cepljenje pa ne nudi le zaš?ite posamezniku, temve? je dejanje solidarnosti, s katerim pomagamo zamejiti širjenje virusa in neobvladljiv pritisk na zdravstveni sistem (glej tudi vprašanje 17).

     

    nazaj na vrh

     

  19. Ali so koristi cepljenja res ve?je od posledic neelenih u?inkov?

     

    Do resnih neelenih u?inkov pride zelo redko, v enem primeru na 100.000 cepljenj, medtem ko okuba z virusom tiso?krat pogosteje privede do resnih posledic, zato so koristi cepljenja veliko ve?je od posledic neelenih u?inkov. Cepivo posnema virusno okubo brez razvoja bolezni. To omogo?i, da se naš imunski sistem pripravi, da bo lahko nevtraliziral virus ob dejanski okubi. Ob vnosu cepiva v telo pride do rahlega vnetja na mestu vnosa, kar je potrebno za aktivacijo imunskega odziva, zato nas na mesto vboda lahko boli. Naš imunski sistem prepozna protein bodice S, ki ga po cepljenju za?nejo proizvajati naše celice na osnovi cepiva, kot tujek, zato se tvorijo obrambne celice (limfocite B), ki proizvajajo protitelesa, ki nevtralizirajo virus, ter obrambne celice (limfocite T), ki lahko uni?ijo okuene celice. Vsak ?lovek ima nekoliko druga?no kombinacijo genov

    in predhodnih bolezenskih stanj, ki lahko povzro?ijo nekoliko razli?en odziv na cepljenje. Ve?ina prenese cepljenje brez omembe vredne reakcije, drugi z nekoliko mo?nejšo reakcijo. V primerjavi s cepivi proti gripi cepiva mRNK proti covidu-19 sproijo mo?nejšo reakcijo. Pri mladostnikih so poro?ali o zelo redkem pojavu miokarditisa, ki pa je prehodne narave, za razliko od miokarditisa, ki se lahko precej bolj pogosto razvije zaradi okube z virusom.

     

    nazaj na vrh

     

  20. Kary Mullis, dobitnik Nobelove nagrade, izumitelj PCR, je menda rekel, da ta metoda ni primerna za testiranje na SARS-CoV-2. Ali to dri?

    PCR (verina reakcija s polimerazo) je metoda, s katero v ve? ciklih eksponentno pomnoujemo virusno RNK (pred tem jo moramo v laboratoriju prepisati v DNK), zato je ta metoda najob?utljivejša za dokazovanje virusne RNK. S to metodo lahko zaznamo za?etne stopnje okube, še preden se pojavijo simptomi ali še preden postane ?lovek kuen. Metoda na osnovi hitrih antigenskih testov je manj ob?utljiva kakor PCR, ker ne vklju?uje pomnoevanja in lahko z njo dokaemo prisotnost virusa šele, ko je prisoten v bistveno ve?ji koli?ini, ko je torej ?lovek najbolj kuen. Izjava Karyja Mullisa se pogosto interpretira izven konteksta. Ko se je PCR v za?etku osemdesetih let prejšnjega stoletja za?el uporabljati, ta postopek res še ni bil primeren za dokazovanje virusov v kuninah. V zadnjih desetletjih pa je bil postopek izboljšan do te mere, da je to danes najbolj zanesljiva metoda za dokazovanje prisotnosti virusov. Poleg tega je Kary Mullis umrl leta 2019, še pred pojavom SARS-CoV-2, tako da mu je ta trditev pripisana povsem napa?no.

    nazaj na vrh

     

  21. Ali je protein bodice (Spike) nevaren ?

    Protein virusne bodice (Spike ali protein S) je protein, ki štrli s površine virusnega delca (rogelj krone) in s katerim se virus pritrdi na ?loveško celico. Protitelesa proti temu proteinu prepre?ijo njegovo vezavo in okubo celic, zato cepiva vsebujejo protein S ali zapis mRNK zanj, da se sproi nastanek zaš?itnih protiteles. Nekatere skrbi, da bi bil protein S nevaren, ker so v nekaj ?lankih poro?ali o delovanju tega proteina na celi?nih kulturah ali v miših, medtem ko o delovanju tega proteina na ljudeh niso poro?ali. Protein S v cepivih mRNK se razlikuje od naravnega, ker je stabiliziran (PP Δ mutacije), kar pomeni, da prepre?uje sposobnost izvirnega virusnega proteina, da sproi fuzijo (zlitje) celic. Celice po vnosu cepiva proizvajajo protein S le nekaj dni in medtem se sproi imunski odziv. S cepivom (Pfizer BNT) vnesemo v telo 30 mikrogramov mRNK, kar je zelo majhna koli?ina, in temu ustrezna zelo majhna koli?ina sintetiziranega proteina S, ki ostane vezan na celice na mestu vnosa. Niti ta protein niti cepiva ne prehajajo v materino

    mleko. V mleko pa lahko prehajajo protitelesa, narejena na osnovi cepljenja ali okube, ki lahko delno zaš?itijo dojen?ka pred okubo.

    nazaj na vrh

     

  22. Kako to, da sem vseeno zbolel/a, ?eprav sem cepljen/a?

     

    Poznamo osnovno in idealno zaš?ito s cepljenjem. Idealna zaš?ita prepre?i, da bi posameznik zbolel, osnovna zaš?ita pa pomeni, da sicer kljub cepljenju lahko zbolimo, a bo potek bolezni bistveno krajši in laji in se ne bo razvila teja oblika bolezni. Nobeno cepivo doslej ni bilo stoodstotno u?inkovito, ker se ljudje razlikujemo in se pri nekaterih posameznikih imunski sistem slabše odzove na cepljenje, še posebej pri starejših in ljudeh z imunskimi pomanjkljivostmi. Poleg tega ?ez nekaj mesecev koli?ina protiteles v krvnem obtoku pade, s ?imer se zmanjša sposobnost, da bi takoj ob okubi nevtralizirali virus in se zaš?itili pred okubo. Ob cepljenju se tvorijo dolgoive spominske B celice; te proizvajajo protitelesa, ki nevtralizirajo virus dolgo ?asa po tem, ko v našem telesu ni ve? sestavin cepiva. Ob okubi se te spominske celice za?nejo razmnoevati in proizvajati protitelesa, kar pa zahteva dolo?en ?as, omogo?a pa zaš?ito pred hujšim potekom bolezni. Razli?ica virusa delta se razmnouje hitreje od izvorne razli?ice virusa, zato je potrebna višja koncentracija protiteles, da prepre?i razvoj bolezni. Zato je koristen tretji, dodaten, poivitveni odmerek cepiva, ki ponovno dvigne zaš?ito pred boleznijo. Tudi tisti, ki so bili cepljeni samo z dvema odmerkoma cepiva, so dobro zaš?iteni pred hujšim potekom bolezni, vendar vse ve? drav obravnava tri odmerke kot polno zaš?ito.

     

    nazaj na vrh

     

  23. Kako bo s cepljenjem proti covidu-19 v prihodnje, ga bomo morali ve?krat, vsako leto obnavljati?

Danes še ne vemo zagotovo, kako dolgo bo trajala zaš?ita pred covidom-19 s cepivom. Cepivo najbolje zaš?iti s kombinacijo prvega odmerka in poivitvenih odmerkov, ki spodbudijo tvorbo visokozaš?itnih protiteles zaradi zorenja imunskega sistema. V za?etni shemi cepiv mRNA je bilo predvideno cepljenje z dvema odmerkoma v razmiku treh do štirih tednov za ?imprejšnjo in ?im boljšo zaš?ito pred okubo. Za daljšo zaš?ito in višji nivo protiteles pa je boljši daljši razmik med odmerki, kar zagotavlja tretji odmerek. Naslednje leto bomo videli, ali bo morda 3. odmerek zadoš?al za dolgotrajno zaš?ito ali pa bo potrebno redno letno cepljenje, morda še posebej za ljudi, ki so bolj ogroeni.

 

 

  1. Covid sem e prebolel/a. Zakaj bi se cepil/a?

    nazaj na vrh

     

    Prebolelost zagotavlja dolo?eno stopnjo zaš?ite pred ponovno okubo, vendar se stopnja zaš?ite med prebolelimi lahko zelo razlikuje: nekateri imajo odli?no in drugi slabšo zaš?ito.

    Rezultati so pokazali, da zaš?ita pred ponovno okubo precej pade v šestih mesecih, še posebej za okubo z razli?ico delta. Izkazalo se je tudi, da so ljudje, cepljeni z dvema odmerkoma cepiva mRNK, bolj zaš?iteni kot pa prebolevniki. Ugotovili so, da dodatno cepljenje prebolevnikom omogo?a najboljšo tako imenovano hibridno in dolgotrajno zaš?ito, zato prebolevnikom priporo?amo cepljenje najpozneje šest mesecev po okubi.

     

    nazaj na vrh

     

  2. Sem nose?a/na?rtujem nose?nost ali dojim. Naj se cepim proti covidu-19?

     

    Nose?nice imajo ve?je tveganje za hujši potek bolezni ob okubi z virusom SARS-CoV- 2, sploh ?e imajo pridruene bolezni (npr. povišan krvni tlak ali sladkorno bolezen), ve?je je tudi tveganje za zaplete v nose?nosti in prezgodnji porod. Zdravniška zdruenja po svetu zato priporo?ajo cepljenje proti covidu-19 nose?nicam in doje?im materam s cepivi mRNK, za katere je na voljo veliko podatkov o varnosti in u?inkovitosti. Ta cepiva niso iva in se v organizmu ne mnoijo. Ni dokazov, da bi druga?e delovala pri nose?nicah kot pri ostali populaciji. Tudi v zgodnjem vrednotenju varnosti cepiv na ivalih niso zaznali vplivov na plod ali plodnost (glej tudi vprašanje 9). Po cepljenju so v materinem mleku in popkovni?ni krvi prisotna protitelesa proti virusu SARS-CoV-2, ki dojen?ku in plodu nudijo posredno zaš?ito pred covidom-19.

    nazaj na vrh

     

    Slovar terminov in okrajšav

     

med okuenimi superprenašalci, drugi pa ne, a verjetno na to vpliva ve? dejavnikov, kot so drubeni (število socialnih stikov, nošnja zaš?itne maske, vzdrevanje medosebne razdalje, glasno govorjenje) in biološki (virusno breme na sluznicah).

 

Odgovore so pripravili in pregledali:

prof. Roman Jerala, Odsek za sintezno biologijo in imunologijo, Kemijski inštitut, Ljubljana prof. Alojz Ihan, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani

izr. prof. Toma Bratkovi?, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani prof. Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani

akad. prof. Tatjana Avši? - upanc, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani

 

Za pomo? in spodbudo pri pripravi odgovorov se zahvaljujemo sodelavcem COVID-19 Sledilnika ter SAZU za lektoriranje.