logo450

Na naši spletni strani uporabljamo piškotke, saj ti omogočajo boljše in pravilnejše delovanje. Zaradi EU zakonodaje, vas moramo vprašati za soglasje. Prosimo vas, da sprejmete uporabo piškotkov in si s tem omogočite pravilen prikaz naše spletne strani. Piškotke uporabljajo vse spletne strani.

Za uporabo naše spletne strani se morate strinjati s pogoji Zasebnosti.

Slovenija pri diabetesu med manj uspenimi
Pomanjkanje strokovnjakov, premalo pregledov - Opozorila, da bi bilo diabetes treba postaviti med prioritete

Ljubljana
- Slovenija se je na evropski lestvici diabetesa, ki jo pripravlja bruseljska organizacija Health Consumer Powerhouse, uvrstila v spodnjo polovico. Med 29 dravami je na 18. mestu, kar je, kot ugotavljajo strokovnjaki te organizacije, "korak nazaj" po osmem mestu na lestvici sr?nih bolezni.

Poleg "splono slabih" izidov za bolnike, med katerimi je vije tevilo smrti zaradi diabetesa, so izpostavili odsotnost strokovnjakov za stopala diabetikov in preredke preglede v sploni in rizi?ni populaciji. Slabo oceno je Slovenija dobila e pri preventivi debelosti, zaradi nepreverjanja krvnega sladkorja pri starejih od 45 let, manjkajo ji tudi medicinske sestre za diabetike.

Po nekaterih kazalcih pa gre Sloveniji tudi zelo dobro, na primer pri radodarnosti zdravstvenega sistema, ki med drugim vklju?uje financiranje zdravil. Bolje kot na skupni lestvici ji gre tudi pri lestvici, ki primerja u?inke glede na vloena sredstva - na njej je na 11. mestu (prva je Litva, ki je tudi na skupni lestvici Slovenijo "prehitela" za tri mesta).

Lestvica Health Consumer Powerhouse je prva primerjava uspenosti evropskih zdravstvenih sistemov pri diabetesu, upoteva pa zelo razli?ne kazalce, ki segajo od informacij, ki jih prejmejo pacienti, do dostopnosti in izidov zdravljenja. Najvije se je na njej uvrstila Danska, najnije pa Bolgarija. Medtem ko so na vrhu predvsem zahodnoevropske drave, drugo polovico, kamor se je uvrstila tudi Slovenija, zasedajo nove ?lanice Evropske unije in nekatere junoevropske drave.

Predsednik Zveze drutev sladkornih bolnikov Slovenije Janko Kuar meni, da bi zdravstvena politika tudi glede na to uvrstitev diabetes za nekaj let lahko postavila kot prioriteto, kot so to e uspeno storili pri sr?nih boleznih. "Bolezen ima hude posledice in obremenjuje tudi zdravstveno blagajno," je poudaril, zato bi bilo po njegovem treba dati ve?ji poudarek celoviti obravnavi sladkornih bolnikov in preventivi. Po Kuarjevih besedah je glavni problem v pomanjkanju strokovnega kadra, e posebej diabetologov, bolniki pa zaradi tega nimajo dovolj pogostih pregledov. Po letih "zastojev" bi bil po njegovem tudi ?as za nacionalni program za diabetes. Kuar opaa, da se stroka sicer trudi za ?im boljo oskrbo, saj je med drugim pripravila smernice za zdravstveno oskrbo bolnikov s sladkorno boleznijo tipa dva, ravno tako pa je zelo aktivna tudi civilna druba.

Dr. Jelka Zaletel s klini?nega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v ljubljanskem UKC se strinja, da bo treba dati diabetesu v Sloveniji ve?jo teo. Kot pravi, pa mora diabetoloka stroka poro?ilo o indeksu e natan?no prou?iti, preden ga bodo lahko komentirali.

Evropski indeks za diabetes 2008

1. Danska

2. Velika Britanija

3. Francija

....

18. Slovenija

....

27. Portugalska

28. Ciper

29. Bolgarija

Vir:
http://www.dnevnik.si/novice/zdravje/1042211195