Ko �enska zanosi, se njen organizem prilagodi in hitro razvijajo?emu se otroku dostavi dodatno energijo. Hormoni, ki jih izlo?a maternica, poskrbijo, da telo postane vse bolj odzivno na inzulin. Na ta na?in se raven krvnega sladkorja med nose?nostjo povi�a in otrok dobi ve? potrebne energije za rast. Toda v?asih gre ta recept za �otro�ko hrano� po zlu. Raven krvnega sladkorja se povi�a preve?, kar vodi v nose?ni�ko sladkorno bolezen. Ta ogro�a tako mater kot otroka, saj povi�a tveganje za prezgodnje rojstvo, te�aven porod, carski rez, vnetje se?nega trakta, nose?nostno preeklampsijo (nevarno visok krvni pritisk) in sladkorno bolezen tipa 2 po nose?nosti. Za dojen?ke je nevaren, ker pove?uje mo�nosti za povi�ano telesno te�o ob rojstvu, po�kodbe med rojevanjem, nevarno nizko raven krvnega sladkorja, zlatenico in dihalne te�ave po porodu.

Za zmanj�anje tveganja za nose?ni�ko sladkorno bolezen lahko naredite veliko, �e preden zanosite. Na nekatere dejavnike tveganja, kot so starost (nad 25 let) in geni (sladkorna bolezen tipa 2 v dru�ini) ne moremo vplivati, toda obstajajo �e trije dejavniki, na katere lahko vplivamo: prehrana, gibanje in va�a telesna te�a. Odve?ni kilogrami, premalo telesne aktivnosti in prehrana z veliko ma�?obe in sladkorja vplivajo na odziv telesa na inzulin, hormon, ki pospremi sladkor iz krvi v celice in skrbi za uravnove�en krvni sladkor. Ko se raven inzulina nevarno povi�a, se sistem uravnavanja krvnega sladkorja poru�i: celice namre? niso ve? dovolj ob?utljive na inzulin in zato ne sprejemajo njegovih znakov, naj vsrkajo krvni sladkor, ki predstavlja njihov vir energije. Neodzivnost na inzulin lahko traja tudi ve? let, ne da bi jo odkrili in ne da bi se razvila v sladkorno bolezen.

Toda nose?nost spremeni vsa pravila. Telo nenadoma za?ne shranjevati novo �ma�?obo mamice� na bokih in trupu. Obenem maternica spro�?a v krvni obtok hormone, s ?imer se ob?utljivost telesa na inzulin zmanj�a. ?e se �e pred spo?etjem niste odzivali na inzulin, lahko te spremembe povi�ajo raven krvnega sladkorja, tako da pride do nevarnosti za nose?ni�ko sladkorno bolezen.

Te�a med nose?nostjo je mo?an napovedovalec tveganja za nose?ni�ko sladkorno bolezen, poleg tega pa tudi odlo?a, kako nevarna bo ta bolezen. ?e ste vitke postave, imate okoli tri odstotke mo�nosti za to bolezen; ?e ste prete�ki, se te mo�nosti podvojijo, tveganje pri �enski z ob?utno prekomerno telesno te�o pa je tri- do �tirikrat vi�je kot obi?ajno.

Omenjene tri dejavnike za nose?ni�ko sladkorno bolezen, torej telesno te�o, gibanje in aktivnost, lahko ukrotite z naslednjimi ukrepi:

� Jejte �ivila z nizkim glikemi?nim indeksom. Tak�na �ivila (na primer olu�?en oves, je?men in polnozrnati kruh) vzdr�ujejo enakomernej�o in ni�jo raven krvnega sladkorja in tako izbolj�ujejo ob?utljivost na inzulin bolje kot dieta z manj ma�?obami.

� Privlecite na plan svoje kolo. Gibanje izbolj�a ob?utljivost telesa na inzulin. 4 ure gibanja na teden pred nose?nostjo zmanj�a tveganje za nose?nostno sladkorno bolezen za kar 76 odstotkov.

� Privo�?ite si dovolj spro�?anja. Poskrbite za dovolj spanca in vzemite si ?as za razvedritev. Cela vrsta raziskav pri?a o povezavi med spo?itim telesom in ni�jim tveganjem za odzivnost na inzulin ter za sladkorno bolezen.

� Prenehajte kaditi. Slabo je za va�e zdravje in za zdravje va�ega otroka, poleg tega pa s kajenjem pove?ate tveganje za nose?ni�ko sladkorno bolezen za 50 odstotkov.

� Naro?ite se na pregled krvnega sladkorja. Po nose?ni�ki sladkorni bolezni je tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 in za nose?ni�ko sladkorno bolezen pri nadaljnih zanositvah pomembno povi�ano do konca va�ega �ivljenja. Zdravnik bi moral za zgodnje odkritje bolezni va� krvni sladkor preveriti v 3 mesecih po porodu in nato vsako leto.

Nove raziskave ka�ejo, da lahko preiskave za nose?ni�ko sladkorno bolezen samo 2 meseca prej kot obi?ajno (torej pri 16 tednih namesto pri obi?ajnih 24 do 28 tednih) pomembno zmanj�ajo mo�nosti za zaplete. Toda prihodnje mamice, pri katerih je tveganje za to bolezen visoko (ve? kot polovica vseh nose?ih �ensk), pregledov obi?ajno ne opravijo tako zgodaj. Ginekologi so dolgo mislili, da standardna meritev krvnega sladkorja poka�e to?ne rezultate za sladkorno bolezen �ele v 24. tednu nose?nosti ali pozneje. Toda z novimi raziskavami so ugotovili, da so bile zgodnje preiskave v 99,4 odstotkih to?ne. �Pregled pri 16. tednu bolje napove nose?ni�ko sladkorno bolezen,� pravi dr. med. Gerard Nahum z ameri�ke univerze Duke. �Ob?utljivej�i je kot poznej�i pregled in z njegovo pomo?jo se lahko osredoto?imo na �enske, ki so bolj ogro�ene. Poleg tega je to bolj prakti?no, saj lahko pri tem pregledu uporabimo vzorce krvi, ki jih vzamemo zgodaj v nose?nosti tudi za druge vrste preiskav.� Zgodnej�e preiskave bi lahko zmanj�ale �tevilo prezgodnjih rojstev, povezanih z nose?ni�ko sladkorno boleznijo.

Nose?ni�ko sladkorno bolezen imate, ?e se poka�eta dva od naslednjih rezultatov:

� raven krvnega sladkorja na te�?e nad 5,3 mmol/l;

� 1 uro po pitju sladke pija?e 10,0 mmol/l;

� 8,6 mmol/l po 2 urah;

� 7,8 mmol/l po 3 urah.

?e imate sladkorno bolezen tipa 2 pred nose?nostjo ali se vam razvije med njo, je predvsem pomembno, da si pogosto merite raven krvnega sladkorja in se poleg tega pripravite tudi na inzulinsko terapijo. Zdravnik vam bo povedal, kak�ne bi morale biti va�e ciljne �tevilke. Na splo�no naj bi imela �enske z nose?ni�ko sladkorno boleznijo naslednje meritve:

� manj kot 5,6 mmol/l, ko se zjutraj zbudite;

� manj kot 8,6 mmol/l uro po obroku;

� manj kot 7,2 mmol/l 2 uri po obroku.

Do 39 odstotkov �ensk z nose?ni�ko sladkorno boleznijo potrebuje tudi inzulinske injekcije za la�je nadzorovanje visoke ravni krvnega sladkorja med nose?nostjo. Inzulin je varen in u?inkovit in ne bo prestopil posteljice ter tako pri�el do otroka.

Nose?ni�ka bolezen in z njo povezane te�ave so podrobneje opisane v knjigi �Resnica o sladkorju�, ki predstavlja tudi razvoj sladkorne bolezni tipa 2, metaboli?ni sindrom, preddiabetes, sindrom policisti?nih jaj?nikov in otro�ko sladkorno bolezen. Avtorji, uredniki revije Prevention in strokovnjakinja za sladkorno bolezen Ann Fittante, poudarjajo, da se klju? do zdravega �ivljenja brez povi�anega krvnega sladkorja skriva v triperesni re�itvi - pravilnemu prehranjevanju, primernemu gibanju in spro�?anju. V omenjeni knjigi predstavljajo posebej oblikovane programe, s pomo?jo katerih lahko ta cilj dose�ete le z majhnimi spremembami v svojem vsakdanjiku. S prevzemanjem zdravih �ivljenjskih navad se tako lahko ne le izognete te�avam v nose?nosti, temve? tudi poskrbite, da sladkorna bolezen ne bo ogrozila va�ega otroka.

Pripravila: Tanja Ahlin

(povzeto po: Resnica o sladkorju, Prevention in Ann Fittante, Zalo�ba Temza, www.temza.si)